-
1 sense
[sens] 1. noun1) (one of the five powers (hearing, taste, sight, smell, touch) by which a person or animal feels or notices.) čut(ilo)2) (a feeling: He has an exaggerated sense of his own importance.) občutek3) (an awareness of (something): a well-developed musical sense; She has no sense of humour.) občutek, smisel4) (good judgement: You can rely on him - he has plenty of sense.) zdrav razum5) (a meaning (of a word).) pomen6) (something which is meaningful: Can you make sense of her letter?) smisel2. verb(to feel, become aware of, or realize: He sensed that she disapproved.) zavedati se- senselessly
- senselessness
- senses
- sixth sense* * *I [sens]nounčut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost; plural razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenjethe sense of hearing — čut sluha, sluhcommon (good, sound) sense — zdrava pamet, zdrav razumin a sense — v nekem pogledu, nekakoliteral (figurative, proper) sense of a word — dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besedebe a man of sense! — bodi no pameten!are you out of your senses? — si ob pamet?, si znorel?to come to one's senses — priti k pameti, spametovati se; zavedati seshe had not the sense to turn off the gas — ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plinto make sense of s.th. — dati čemu smisel, razumeti kajit does not make sense — (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivoto recover one's senses — priti spet k pameti, spet se zavedetihave you taken leave of your senses? — si ob pamet? si znorel?talk sense! — govori pametno!II [sens]transitive verbzazna(va)ti, občutiti; nejasno se zavedati, slutiti; American colloquially razumeti, doumeti, dojeti, kapirati -
2 smart
1. adjective1) (neat and well-dressed; fashionable: You're looking very smart today; a smart suit.) eleganten2) (clever and quick in thought and action: We need a smart boy to help in the shop; I don't trust some of those smart salesmen.) bister3) (brisk; sharp: She gave him a smart slap on the cheek.) krepek2. verb1) ((of part of the body) to be affected by a sharp stinging feeling: The thick smoke made his eyes smart.) pekoč2) (to feel annoyed, resentful etc after being insulted etc: He is still smarting from your remarks.) boleti3. noun(the stinging feeling left by a blow or the resentful feeling left by an insult: He could still feel the smart of her slap/insult.) pekoča bolečina- smarten- smartly
- smartness
- smart bomb
- smart card* * *I [sma:t]1.adjectiveostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan; figuratively piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski; colloquially precejšen, veliksmart people — elegantni svet, ljudjea smart retort — hiter in duhoviti, odrezav odgovora smart salesman — dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalecthe smart set — elegantna, modna družbalook smart! — zbudi(te) se!to make a smart job of it — dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti);2.adverb (redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silnoshe is smart dressed — čedno (elegantno) je oblečena;3.nounostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenjeII [sma:t]intransitive verbzelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od); figuratively kesati se ( for za, zaradi), pokoriti se, pretrpeti kazen; transitive verb boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)does your burn smart? — vas opeklina zelo boli?you shall smart for it! — kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to!
См. также в других словарях:
občútek — tka m (ȗ) 1. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta: dražljaji povzročajo občutke; občutek bolečine, teže, toplote, ugodja; lakota, žeja in drugi občutki / tipni, vidni občutek 2. navadno s prilastkom čustvo kot odziv na zunanje ali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pêči — pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapêči — pêčem dov., tudi zapekó; zapêci zapecíte; zapékel zapêkla (é) 1. s pečenjem narediti, da nastane na površini rjavkasta plast, skorja: zapeči že pripravljeno jed v pečici; premalo, preveč zapeči kruh; zapeči pečenko, da nastane skorjica / pazi, da … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spêči — spêčem dov., tudi spekó; spêci specíte; spékel spêkla (é) 1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: speči flancate, kruh, meso; speči za večerjo / speči na masti, olju; speči na ražnju; speči v peči, pečici /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bolečína — e ž (í) 1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pràg — prága m, mn. prági in pragóvi (ȁ á) 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščípati — am tudi ljem nedov., tudi ščipála (í) 1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko 2. s stiskanjem s konci (prvih treh)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúvati — am in kljújem tudi kljuváti kljúvam in kljújem nedov., kljúval tudi kljuvál (ú; á ú) 1. hitro, sunkovito segati s kljunom po čem: kokoš kljuva zrnje; ptice so vneto kljuvale črvičke / kokoši so začele kljuvati zobati // udarjati, tolči s kljunom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesréča — e ž (ẹ) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
občútje — a s (ȗ) 1. ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: navdaja ga slovesno občutje; občutje tujosti; upirati se občutju, ki ga budi umetnina ♦ psih. življenjsko občutje duševno stanje, kot ga označuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otopévati — am nedov. (ẹ) 1. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti mu otopevajo; otopevati za bolečine 2. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: po tem dogodku je polagoma otopevala; pri enoličnem delu je začel otopevati // pojavljati se v manjši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
